Družinski potovalni blog ODPOTUJ
Vsako potovanje ima svojo zgodbo.
Začni v Portu, kjer se z mostu Dom Luís I odprejo prvi razgledi. Občuti moč Atlantskega oceana v Nazaréju, zapelji se z rumenim tramvajem skozi Lizbono in se izgubi v pravljični Sintri. Nato se sprehodi po gotski četrti Barcelone, vstopi v Sagrado Famílio in prvi dan novega leta preživi ob Sredozemskem morju. Že v naslednjem trenutku se pred nalivom skrij pod oboke Koloseja, zazri se v Sikstinsko kapelo in odkrij vrtove vile d’Este v Tivoliju. Pot skleni na Škotskem, med ulicami Edinburgha, ob skrivnostnih vodah Loch Nessa in na enem najlepših potovanj z vlakom skozi škotsko višavje.
Potujemo ne zato, da se premaknemo, ampak da nas nekaj premakne.
Pico Iyer
Potovanje po Škotski
Enajstdnevna potopisna serija od Edinburgha in Loch Nessa do Fort Williama, Glenfinnana, West Highland Line in Glasgowa.
Potopisna serija Dan 1: Pot na Škotsko →Naša aktualna, zaključena in napovedana potovanja, zapisana po dnevih.
Kdo smo
Smo čisto običajna, a hkrati popolnoma drugačna družina s štirimi člani: oči Igorjem, mami Anjo in dvema radovednima hčerkama Naro in Nio, rojenima leta 2015 in 2017.
Pojem “doma” nam je rahlo izmuzljiv. V osebnih dokumentih ga sicer imamo napisanega, a naš pravi naslov se menja približno tako pogosto kot datum na letalskih kartah.
Kako potujemo
Ker potujemo najraje z letalom, so naši kovčki že praktično družinski člani.
A kadar se napoveduje “potovanje s premiki” – tisti tip, ko na tedenskem potovanju zamenjaš pet ali šest krajev in prav toliko postelj – preklopimo na backpack način, da je logistika vsaj malo pod nadzorom.
Kako se vse začne…
Načeloma se vse začne z mano, Anjo – lovko na letalske karte. Imam izostren čut za popuste, ki bi mi jih zavidal še najboljši detektiv.
Sposobna sem ujeti let za pol cene, še preden ostali ugotovijo, da bi sploh lahko kam šli.
Ko naletim na dober “deal”, preverim vreme na izbrani destinaciji; ko je vreme “potrjeno”, predam štafeto možu Igorju.
Igor je potem tisti, ki sedi za računalnikom in preklaplja med spletnimi stranmi destinacije, lista po vodičih Lonely Planeta ter navigira po Google Maps.
On je naš glavni strateg, ki iz moje ideje “samo da gremo nekam” ustvari konkreten načrt poti – po dnevih, kilometrih in (če je sreča) z vmesnimi postanki za kavo.
Blog ODPOTUJ ustvarjava oba.
Igor skrbi za dnevne potopise in celostni izgled, jaz pa pišem uvodne strani in napovednike novih potovanj.
Zelena luč
Ko je osnovni plan pripravljen, imamo družinski posvet o nastanitvah.
Pregledamo slike, preberemo mnenja in, kot prava resna ekipa, gremo tudi v podrobnosti.
Preverimo, kako daleč je javni prevoz, da ne bi vsak dan začeli z maratonom do prve postaje avtobusa ali metroja.
Posebej pazimo, da nastanitev ni v delu mesta, ki je opredeljen kot “ne najbolj varen”, saj vendar potujemo kot družina z otroki, ne kot dva samska popotnika z nahrbtnikom in željo po adrenalinu.
Radi imamo življenje, dogodivščine pa raje izbiramo sami, ne da bi nam jih priredila soseska.
Šele ko vsi štirje prikimamo, rezervacija dobi zeleno luč.
Sveti trojček
Na pot vedno vzamemo naš sveti trojček:
Barcaffè kavo, ker sem brez nje resno varnostno tveganje (po domače: ne pristopaj pred prvo skodelico).
Cedevito pijemo vsi – to je naša potovalna klasika, vitaminska osvežitev.
In seveda Čokolino, ker ga imata Nara in Nia preprosto radi za zajtrk. To je njuna potovalna stalnica – nekaj znanega sredi vseh novih krajev.
Potovalna lekarna
Ne gre pa pozabiti omeniti tudi naše potovalne lekarne, ki je vedno pripravljena, nikoli razpakirana in vseskozi čaka v omari na hodniku.
V njej se skriva prava mini apoteka za družine z otroki: nekaj proti vročini, sirup proti kašlju, kapljice za oči in ušesa, nekaj za boleče grlo, termometer in cela zbirka obližev beri: flajštrov – od klasičnih do tistih z risanimi junaki, ki imajo dokazano moč instant tolažbe.
Ker se na potovanjih želodci včasih odločijo za lastne pustolovščine, imamo vedno s seboj tudi nekaj proti driski, razkužilo, kremo proti pikom in negovalno kremo – največkrat kar Bepanderm.
Z našo potovalno lekarno se na poti počutimo bolj varne in vedno pripravljene, čeprav v resnici upam, da je ne bomo nikoli zares potrebovali.
A občutek, da je tam – polno pripravljena in vedno pri roki – daje tisti mir, zaradi katerega lahko brez skrbi raziskujemo svet.
Kdaj
Potovanja načrtujemo tako, da sovpadajo s šolskimi počitnicami. Takrat, ko se tempo vsakdanjika umiri, šolske torbe počivajo, mi pa pospešimo. Počitnice so za nas priložnost, da zamenjamo učilnico za svet, šolsko tablo za tablo »departure« in domačo rutino za potovalno nepredvidljivost.
Avanturisti
Za najini hčerki so ta potovanja nekaj več kot le izleti – to sta njuni mini šoli življenja.
Spoznata, da svet ni samo domača ulica ali šolski hodnik, temveč čudovit prostor, poln novih vonjev, zvokov in obrazov. Naučita se potrpežljivosti v letaliških vrstah, spoznavata drugačne kulture, jezike in navade – in ob tem pogosto odkrijeta, da sta veliko bolj pogumni in radovedni, kot sta si mislili.
Med dnevnimi pohodi in raziskovanjem mest ali narave so dnevi, ko Nara in Nia brez težav prehodita med 20 in 25 kilometrov – dokaz, da sta že pravi stari avanturistki, sposobni velikih korakov in samostojnega raziskovanja.
Včasih ne gre vse po planu
Med potovanji se kdaj zgodi, da nam kaj ne gre po načrtu: zamude letov, vlakov, manjkajoči avtobusi, nepričakovane spremembe vremena, utrujeni koraki po mestih …
Takrat pokažeta, da sta res bolj odrasli – mirno opazujeta, poslušata naju, pomagata reševati situacijo in z obema rokama sprejmeta, da ne gre vse vedno po načrtu. Njun komentar v takšnih trenutkih je vedno preprost, a moder:
“Tudi to je del našega potovanja.”
Hčerki ne prikažeta samo poguma v težkih trenutkih, ampak tudi veselja do raziskovanja. Raziskujeta skrite kotičke mest, uživata v naravi in zgodovini, pogosto opazita stvari, ki jih odrasli spregledamo. Njuna samozavest in sposobnost samostojnega raziskovanja naju navdihujeta in potrjujeta, da potovanja niso le otroška igra – so priložnost, da rastemo vsi skupaj.
Skupaj
Poleg tega potovanja krepijo družinske vezi: smejimo se skupaj, preizkušamo nove okuse, delimo skrite kotičke mest in znamenitosti v njih. Eden drugega spodbujamo, ko smo utrujeni. Sploh najmlajša Nia je v tem carica. In vsakič, ko pristaneta na domačih tleh, imata neprecenljivo zbirko spominov, ki ju bosta nosili s seboj vse življenje.
In seveda, ne pozabimo na praktične lekcije – kako spakirati nahrbtnik, kako paziti na svoje stvari in kako se znajti, ko se svet naenkrat zdi ogromno večji, a hkrati prijazen in poln možnosti.
Potovanja jima dajo radovednost, samozavest in občutek, da je vsak dan nova priložnost za odkrivanje – in pri tem nama, staršema, neizmerno pomagata, da se smejimo, učimo in rastemo skupaj z njima.
Način življenja
In če bi kdo vprašal, kaj pravzaprav definira naš družinski način življenja, ima naš družinski prijatelj Lucas Craig pravi odgovor:
“Vidva, vmes ko ne potujeta, delata.”
In prav ima – to je res kratek in jedrnat opis naše družine: midva delava, delava, da lahko potem potujemo, raziskujemo in se smejimo kot pravi profesionalni avanturisti.
Skratka, življenje je pri nas stalno ravnotežje med resnim delom in norim potovalnim kaosom – in to je naša verzija družinske sreče.
